Na rodovnem posestvu Križan Lipnik se skozi čas dogaja

mnogo zanimivosti.


Nekatere utrinke dogajanja delimo z vami ob besedi in sliki.

 

1. Na sredino posestva smo postavili vrtno utico. V njej je prostor za počitek, v utici se radi zadržujejo otroci, tam si oddahnejo obiskovalci. Iz središča, ki je točno pod podboji vrat utice, se kažejo podobe petkotnika (najprej narisan na tleh, nato v naravi označen s kamni, nato s češmini in nato še z bori...).

hika_1.jpg

hika_2.jpg

 2. Pridobili smo si posnetek posestva iz zraka. Posnetek je pokazal zanimivo podobo, ki se kaže na majhnem predelu med travniki in njivami, ki se sicer tam razprostirajo. Podoba je nastajala skozi čas, ko smo osvajali prostor tako, da smo kosili posamezne poti v različne predele in  ob te poti zasajali rastline. Sama nisem imela predstave kako posestvo zgleda iz zraka, dokler nisem od prijatelja, ki je jadral nad nami, dobila fotografije... Podoba me je silno prevzela in dolgo časa sem zrla vanjo. Ko sem le nekaj dni kasneje naletela na knjigo Keltski vrt, se je presenečenje še okrepilo. Podobe posestva in podobe v knjigi, so se v nekaterih značilnostih povsem prekrivale...

Iz_zraka_1.jpg

 Iz_zraka_2.jpg

3. Takoj, ko smo dobili podobo iz zraka, smo napravili načrt v merilu. Dodali smo minimalne popravke v poteh. Otroci so pomagali pri popisovanju dreves in grmovnic posestva in pri nameščanju na prava mesta. Sedaj v načrt sproti zapisujemo vsako na novo zasajeno drevo ali grmovnico. Preglednost  nad delom se je na ta način neprimerno povečala. Poleg tega pa spoštovanje do skozi čas  intuitivno nastajajoče  podobe, ki izraža red in lepoto.

nart.jpg

4. Fascinirajo nas čebele. V naravnem panju nam jih uspeva vzdrževati dve leti, nato znova naseljujemo roj. Ker bi se o čebelah radi naučili več, smo se odločili dodati dva nakladna panja in se spoznati s klasičnim čebelarjenjem. Ob tem bomo spoznali potrebe in lastnosti čebel in verjamem, da bomo s tem znanjem kasneje znali obdržati tudi čebele v drevesnem duplu.

ebele.jpg

5. Vsako leto imamo v jeseni druženje naše širše družine. Ob peki kostanjev in navadno tudi vegetarijanskega golaža, se družimo in pogovarjamo o družinah, otrocih, naravi, samooskrbi in podobno. Našega vsakoletnega druženja se udeleži tudi družina naših prijatlejev, ki delo na našem rodovnem posestvu spremlja od vsega začetka. Na spodnji fotografiji mož pripravlja golaž iz bučk Hokaido.

1385860_618332568217371_1968848775_n.jpg 

Sreanje_2013.jpg

6. O našem delu pišejo tudi drugi. Leta 2012 je utrinke iz našega druženja zapisal eden od naših sorodnikov v lokalni časopis Rogaške Novice. V letu 2014 je dopisnica lokalnega časopisa Šentjurčan obiskala naše posestvo in o njem pripravila zanimivo predstavitev.

 lanek_001.jpg

rodovno_posestvo_entjuran_001.jpg

e_rodovno_posestvo_001.jpg

7. Kot sem povedala tudi v članku, Rodovno posestvo predstavlja mnogo priložnosti za ustvarjanja, za raziskovanja in povezovanja. Iz leta v leto, ko tako ustvarjam in bivam v njem, se čutim z njim bolj povezano in pred sabo vidim nove vznemirljive poti. Na osrednjem delu bo našo vrtno utico nekoč zamenjala ognjena ptica. Že samo razmišljanje o njej me prijetno vznemirja. O zasnovi le-te že razmišlja tudi hčerka, ki se ukvarja z umetnostjo...  In vrtna utica?  To pa bomo ponovno začasno postavili na nov hektar zemlje, ki že čaka, da na njem eden od otrok s svojim (bodočim) partnerjem začenja ustvarjati nov projekt - Rodovno posestvo...

Zapisala: Andreja Križan Lipnik